Izjava za javnost Zveze organizacij pacientov Slovenije o čakalnih dobah

Izjava za javnost Zveze organizacij pacientov Slovenije o čakalnih dobah

Zveza organizacij pacientov Slovenije - ZOPS ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov so trije kardinalni ukrepi reforme, ki vsi vplivajo na dolžino čakalnih dob, ter s tem tudi na najpomembnejšo vrednost v slovenski družbi, več zdravja za slovenske prebivalce in paciente.

Področje kakovosti in varnostije tudi po zaslugi Strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom dr. Erika Breclja, katerega član je predstavnik ZOPS, doseglo pomemben premik naprej. Ministrstvo v novi sestavi že v teh dneh skupaj z ZOPS in drugimi akterji oblikuje delovno skupino za nov zakon o kakovosti in varnosti, do konca leta je premier Strateškemu svetu obljubil Inštitut za kakovost in varnost. Če namreč kakovosti in varnosti ne nadziramo, potem pacientu nudimo vse več storitev, za katere navidez nikomur ni več mar, ali so opravljene pravočasno, ali vodijo k ozdravitvi, ali pomenijo nepotreben strošek. Vse to podaljšuje čakalne dobe, oziroma pacienti pogosto čakamo celo na storitve, ki v resnici nastanejo zaradi t.i. defenzivne medicine, to je zaradi neprevzemanja odgovornosti. Področje kakovosti in varnosti mora biti enotno urejeno v javnem in zasebnem zdravstvu, sledljivost pacienta skozi celotno pot po zdravstvenem sistemu je prvo zagotovilo varnosti. V ZOPS bodo s konferenco in dnevom odprtih vrat obeležili 17. september, ki je Svetovni dan varnosti pacientov.

Področje primarne medicinedeluje kot vstopna točka, je generator napotnic, te pa so izvor naročil na vse vrste zdravstvenih storitev. Osebni zdravnik in medicinske sestre, ki poznajo paciente, morajo imeti v prvi vrsti čas za medicinsko obravnavo, breme administracije po ocenah nekaterih direktorjev vzamejo 70% časa. Obenem spremembe v navadah, zlasti na instantno komuniciranje, ki smo se ga navadili s pametnih telefonov in družabnih omrežjih pri pacientih vzbujajo potrebo po številnih kratkih informacijah. Ambulante družinske medicine same tega ne zmorejo. Zato je izjemnega pomena povečanje sporobnosti komuniciranja, že 1.3. smo v Sloveniji na pobudo ZOPS dobili Enotno klicno številko za paciente (0 801 801), ki je dosegla pomembne premike, od nje si v prihodnje obetajo še veliko več, v korist pacientov in vseh ambulant družinske medicine.

Področje upravljanja zdravstvenih zavodovv zdravstvenem žargonu predstavlja proizvodnjo. V ZOPS si želijo, da bi bil končni izdelek te proizvodnje več zdravja, zlasti števila zdravih let življenja, po katerem smo med najslabšimi v Evropi (vir OECD, 2018). Učinkovitost proizvodnje v slovenskem javnem zdravstvu ni dobra, za to navidez odgovarjajo direktorji, a ti nimajo pooblastil ne za nagrajevanje, preprečevanje spornih praks, niti nimajo zadostne podpore s strani velike trojice: MZ, ZZZS in NIJZ. Rezulatat so velike razlike med zavodi in oddelki, z istimi viri nekje opravijo tudi desetkrat več storitev kot drugje, pri plačevanju v javnem sektorju velja uravnilovka, organizacija dela šepa, število poročil, ki ničemur ne služijo, je preveliko, ukrepanje je stihijsko, moralo pa bi biti strateško. Posebno poglavje so čakalne dobe, kjer evidence ne držijo, veliko pacientov čaka navidez in so storitve bodisi že opravili ali opustili, veliko je podvojitev, po nekaterih ocenah celo do 40% zapisov v čakalnih seznamih ne odraža realnega stanja. ZOPS pri tem zlasti predlaga vsem direktorjem zavodov, da prostovoljno brez dodatnih pravnih podlag oblikujejo sosvete uporabnikov, vanje pa naj povabijo predstavnike pacientskih, invaldiskih in upokojenskih organizacij. Predlaga jim tudi ukinitev zavajajočih okvirnih terminov, ki niso zagotovilo za bodočo storitev. Od vlade ZOPS pričakuje, da bo opravila imenovanja predstavnike pacientskih organizacij ali lokalnih predstavnikov v svete zavodov, kot je to predvidel že lanski interventni zakon, ter omogočil januarski razpis, na katerega se je po evidencah ZOPS prijavilo več deset predstavnikov društev pacientov, a tudi pol leta kasneje ni bil še noben imenovan v katerikoli svet.

ZOPS nazadnje še sporoča, da zdravje ni le naloga zdravstvenega sistema, ampak gre za vrednoto, ki nam je Slovencem najpomembnejša. Potrebno je sodelovanje vseh akterjev, ne le v zdravstvu, ampak v celotni družbi. Zmanjšanje čakalnih vrst za 10% do konca leta, ter za 30% v prihodnjem letu bi bila dobra cilja, ki bi ju lahko dala zdravstvena reforma.