V okviru društvenega programa ozaveščanja o zdravem življenjskem slogu "Za zdravje" smo se, namesto že tradicionalnega mesečnega pohoda, tokrat udeležili programa in delavnic, ki so nam jih pripravili v Centru za krepitev zdravja Brežice. Razdelili smo se v tri skupine in vsaka je opravila tri delavnice.
Gibanje, prehrana in zdrav življenski slog ter sprostitev je temelj dobrega počutja. S to mislijo smo se poslovili od CKZ Brežice in njihovih izvajalcev delavnic. Sledila je društvena malica ter sproščen klepet udeležencev. Dan smo za zaključili z ogledom Muzeja Polovič, kjer smo si ogledali živali s celega sveta.
Romana Meznarič
Pot smo začeli v Ljubljani. Prvi postanek smo imeli v Postojni, kjer se nam je pridružil vodič in še nekaj potnikov. Sledila je vožnja do Trsta, kjer nas je pričakal potomec aleksandrink. Zgodba o ženskah in dekletih, ki so zapustile svoje otroke, može in družine zaradi revščine in zadolženih kmetij ter odšle na delo v oddaljeni Egipt, je zgodba o težkem življenju vipavskih in kraških družin. Ženske so se v Trstu vkrcale na ladje in odšle v Egipt kot dojilje, služinčad in kot spremljevalke bogatih plemiških družin. Odhajale so v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja. Tam naj bi bilo okoli 7.000 naših žensk, ki so bile znane kot dobre, čiste in izredno pridne. Nadeli so jim ime »les goricianes« in »les slovenes«. Doma pa so jim rekli »lašandrinke«. Prisluhnili smo pripovedovanju potomca in izvedeli, da niso bile vse zgodbe žalostne. Med njimi je bila ena res lepa zgodba. Ena od deklet, ki je odhajala v Egipt je na ladji spoznala bogatega Angleža. Ker je imel rano na nogi, ona pa je imela nekaj znanja glede menjavanja preveze in čiščenja rane sta bila precej časa skupaj in teta, s katero je dekle potovalo je izvedela, da je gospod bogat in ji ni branila pomoči in druženja z njim. Kasneje je dobila delo pri njemu in tako sta se zaljubila in tudi poročila. Dekle po imenu Joža Sedmak je postala gospa Finney. Bila je iz številčne družine in čez leta, ko je izgubila moža je v svoji rojstni vasi Križ pomagala vaščanom finančno in dala zgradit vaški dom. Ta še vedno stoji. Vasica Križ je arhitekturno zelo zanimiva. Del hiš ima vrtove in v tem delu so živeli kmetovalci. Drugi del hiš pa je brez vrtov in hiše so strnjene skupaj. Tam so živeli ribiči.
Pot smo nadaljevali do kmečkega turizma na Krasu blizu Komna, kjer smo imeli kosilo. Pot smo nadaljevali v vasico Prvačina, kjer so nas pozdravile in se nam predstavile aleksandrinke v avtentičnih oblačilih in narečju tedanjega časa. Skozi skeč so nam pričarale zgodbo aleksandrink » v živo«. Ogledali smo si zanimivo muzejsko zbirko oblek, bale, pisem in posode ter skrinj v katerih so vse to prepeljale v domače kraje. V osrčju Vipavske doline je bil zaključek zgodbe. Na pokopališču smo si ogledali egipčanske sarkofage, ki jih je dal Anton pl. Lavrin, avstrijski diplomat slovenskega rodu, prepeljati iz Egipta v naše kraje. Starost sarkofagov seže v obdobje 25. in 26. stol. pr. n. št. Želel je biti pokopan v enem, vendar se mu ta želja ni uresničila, ker je umrl v tujini. Na vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne je vodič podal zaključno misel. Rdeča nit našega popotovanja so bile ženske. Moški so v 1. svetovni vojni odšli na fronto, ženske pa v tovarno izdelovat orožje in municijo. Ženske so nosile dolga krila in stroji so velikokrat zagrabili blago in poškodbe so bile tudi smrtne. Tako so za čas dela v tovarni morale obleči hlače. In še dandanes smo jim zato lahko hvaležne. Kasneje so bile pogumne in jih nosile tudi izven tovarne zaradi česa so bile dostikrat deležne od moških tepeža. Vendar so se uprle in dosegle, da ženske nosimo hlače. Marsikaj nam ni bilo dovoljeno in smo skozi zgodovino dosegle. Ker smo ženske še ne pomeni, da smo šibke.
Izlet smo zaključili v dobrem razpoloženju, polni novih informacij in veseli, ker smo kljub zahtevnemu izleti bili še vedno polni energije.
Hvala organizatorjem za res čudovit dan poln lepih spominov.
Romana Meznarič
Planica, 16. marec 2024
Tamar je priljubljena izletniška točka in ena lepših alpskih dolin. Najenostavnejše je seveda parkirati v Planici in se v dolino Tamar odpraviti na približno eno uro dolgo pešačenje. Tako smo se na pot podali tudi člana Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije 16. marca 2024. V Tamar iz Planice vodita 2 poti. Ena je urejena gozdna pot, ki je samo pešpot, po drugi pa se lahko sprehajate ali vozite z avtomobilom (poleti). Nas je pričakala še delno zasnežena pot, ki je lepo pričarala zimsko idilo. V dolini Tamar nas je najprej pričaka kapela Marije Pomagaj, takoj za njo pa seveda planinski dom, kjer pripravljajo dobre jedi in vas prijazno postrežejo. Tu smo se pohodniki spočili, okrepčali in preoblekli. Priporočamo tudi ogled izvira Save Dolinke pri slapu Nadiža v neposredni bližini, kar pa sedaj ni bilo možno zaradi vremenskih razmer. Ko smo se vrnili na parkirišče smo si ogledati Planico, kjer so nas pozdravile skakalnice in zanimiv smučarsko-skakalni tekaški center. Pot je primerna za hojo skozi celo leto, tudi v primeru obilice snega je ponavadi dobro urejena. Poleti, ko pa je huda pripeka, pa je Tamar idealen kraj, da se malo ohladite, saj so temperature tu vsaj za kako stopinjo ali dve nižje kot v Kranjski Gori. Imeli smo se zelo lepo in dan zaključili ob skupnem druženju v Ratečah. (Jožica Filipčič)
Ankaran, 17. februar 2024
Zbrali smo se v središču Ankarana. Pričakalo nas je turobno vreme. Beblerjeva pot, poimenovana po dr. Alešu Beblerju - Primožu, je posvečena španskemu borcu, partizanu, politiku, generalu, diplomatu in narodnemu heroju. Pot nas je vodila mimo Ankaranske cerkve na Črni vrh, nato v Hrvatine od tam pa v Božiče, kjer se čez Sanatorski hrib pot spusti mimo osnovne šole, proti morju, natančneje k Sv. Katarini. Tam smo si ogledali školjčišče. Zaradi megle in mrzlega vetra pa smo hiteli čez slani travnik proti cilju v Ankaranu. Tik pred koncem poti je v prijetnem parku postavljen doprsni kip v spomin dr. Alešu Beblerju - Primožu. Ker je bil zavzet okoljevarstvenik so to pot poimenovali po njem. Ob morju je bilo megleno in vetrovno na vrhu Hrvatinov pa sončno in toplo. Morja iz višav ni bilo videti. Pod nami je bila megla. Kljub vsemu lepo preživet dan ob velikem številu udeleženih pohodnikov. Prehodili smo 8 km. (Romana Meznarič)
HOJA ZA ZDRAVJE - JANUARA 2024: ŠMARTINSKO JEZERO
Šmartinsko jezero pri Celju, 20. januar 2024
Jezero se nahaja v neposredni bližini Celja in je privlačna izletniška destinacija v vseh letnih časih. Mi smo bili deležni zimske idile in ta pohod nam bo ostal še dolgo v spominu. Umetno jezero je nastalo leta 1970 z zajezitvijo hudourniške vode Koprivnice in Jezernikovega grabna. Meri 113 ha vodne površine in največja globina je 15m. Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta jezero in okolica z leti spremenila v rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno. S svojo idilično, neokrnjeno naravo, pestro ponudbo, predvsem pa varno in urejeno pot do vode si res zasluži obisk. Zbralo in prehodilo je današnji pohod 32 naših članov. Sledila je društvena malica, kjer smo doživeli naključni koncert Ota Pestnerja. Lep zaključek čudovitega dne. Zahvala naši članici Danici in njenemu Stanetu za vodstvo. (Romana Meznarič)
Reka, 16. december 2023
Tokrat smo združili prijetno s koristnim. Z avtobusom smo se iz Ljubljane odpeljali preko Postojne in Pivke do mejnega prehoda Jelšane. Prva postaja je bil reški nogometni stadion Kantrida, ki je ime dobil po delu mesta, v katerem se nahaja. Zgrajen je bil leta 1913 v nekdanjem kamnolomu. Stadion bo v celoti prenovljen. Izvedeli smo še zgodovino Kvarnerskega zaliva in o mestih okoli njega. Nadaljevali smo pot v mesto Reka. Peš smo se podali čez Korzo, ki ni samo glavno reško sprehajališče, temveč je tudi njeno ogledalo. Zgradbe v neoklasičnem stilu, mestni simbol Reke - Mestni urni stolp, ki bdi nad promenado in čudovitimi vodnjaki. Tržnica, ki je bila zgrajena leta 1916 tik ob morju in je čudovit kos kovinske in steklene secesijske arhitekture z neoklasičnim velikim vhodom. Sprehodili smo se naprej po Molo Longo, ki je najdaljši reški pomol. Odpre se pogled na mestno rivo, z neverjetno kuliso najbolj impresivnih reških stavb, velikih in majhnih čolnov v pristanišču ter ribiških mrež. Po vmesnem času, namenjenemu nakupom, pijači in jedači, smo nadaljevali pot do Gradu Trsat. Grandiozno trsatsko stopnišče se začne na Titovem trgu ob Rječini in povzpeli smo se po 539 stopnicah do Trsatskega gradu iz 13. stoletja. Zgrajen je bil na mestu stare rimske trdnjave. Imenuje se Trdnjava Kaštel. Poleg se nahaja cerkev Trsatske Matere Božje znane po Marijini ikoni, katero naj bi poslikal sv. Luka. Stopnice so bile prvotno namenjene romarjem. Zadržali smo se v čudovitem ambientu Trdnjave Kaštel, ki je bila osvetljena z 12 km lučk. Večer smo zaključili z druženjem ob glasbi, z jedačo in pijačo. V poznih nočnih urah smo se odpravili proti domu. (Romana Meznarič)
Strunjan - Portorož, 10. november 2023
Zbrali smo se v enem od lepših krajev Slovenije, v čudovitem okolju Strunjanskega zaliva, ki je v območju Krajinskega parka Strunjan. Tu so najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še vedno delujoče Strunjanske soline. Vreme nam je bilo naklonjeno in bili smo deležni celo sonca. Odpravili smo se po poti mimo plaže Term Krka do Mandrača in solin v Strunjanu. Nadaljevali smo po cesti in zavili na pot, kjer je potekala ozkotirna železnica Parenzana, ki je povezovala Trst in Poreč v času Italijanskih oblasti na Slovenski obali. Pot nas je vodila skozi predor Valeta in zatem spust proti Portorožu, mimo Avditorija Portorož, kjer se vsako leto odvijajo Melodije morja in sonca. V Portorožu smo imeli čas za kavo in ostale dobrote v znanem lokalu Cacao. Vrnili smo se po isti poti in zaključili pohod z društveno malico v gostilni v Kampu Strunjan. Po malici nas je čakala še pot do hotela Svoboda, kjer smo nadaljevali naše športne podvige in druženja v okviru Aktivnega vikenda. (Romana Meznarič)
HOJA ZA ZDRAVJE - OKTOBER 2023: NEGOVSKI GRAD - IVANJŠEVSKA SLATINA
Negova, 14. oktober 2023
Zbrali smo se v čudovitem okolju Slovenskih goric, pri
gradu Negova v istoimenskem kraju. Dan smo začeli z vodenim ogledom gradu
Negova, ki se prvič omenja že leta 1425 pod imenom Egaw. Častno mesto v gradu
pripada stalni razstavi Negovskih čelad, ki so umestile Negovo na svetovni
zemljevid arheologije že leta 1812. Gre za zakladno najdbo, ki jo je leta 1811
med oranjem njive odkril negovski podložnik Jurij Slaček na grajski posesti v
Ženjeku pri Benediktu. Negovske čelade so zaradi starinskih napisov prvovrstna
Evropska znamenitost, potrjuje pa se, da so v naših krajih že v pradavnini
živeli kulturni ljudje s svojim jezikom in s svojo pisavo. Nastanek čelad seže
v 450 - 250 let pr. n. štetjem - to obdobje se v slovenski arheologiji imenuje
negovski horizont. Najdene čelade so danes večinoma shranjene v muzeju na
Dunaju, Joanneumu v Gradcu, Munchnu in v Narodnem muzeju v Ljubljani. Po ogledu
nas je pot vodila do Negovskega jezera, ki se nahaja v Krajinskem parku Negova.
Nastalo je pred 400 leti z združitvijo 14 grajskih ribnikov. V okolici jezera
se nahaja 250 let star Žigrtov hrast. Pod jezom se nahaja Sitarjev mlin, nad
jezerom pa nas lahko v preteklost popelje hiša Ivana Krambergerja, znanega
politika in dobrotnika iz Negove. Nadaljevali smo s hojo do izvirov slatine v
Ivanjševcih, kjer se nahajata dva slatinska vrelca. Prvi, Ivanjševska slatina
se nahaja na robu naselja na levem bregu Ščavnice, drugi Ivanjševski vrelec pa
na desnem bregu. Urejeni vrelec slatine sega v obdobje pred 1. svetovno vojno. Trgovec
Kirbiš je imel tam polnilnico. Cevi in pipe od vrelca so še danes vidne, saj se
nahajajo v kletnih prostorih ob vrelcu stoječe hiše. V hiši je uredil priročno
polnilnico, pri polnilni napravi v stekleni kupoli kamor je pritekla voda
slatine iz vrelca, pa je za okras postavil Marijin kip. Slatina ima manj CO2 in
je bogata z železom, magnezijem in minerali. Slatina je prosto dostopna za
pitje. Zaključili smo lep in poučen dan. Nabralo se je 7,5 km. Čakala nas je še
društvena malica. Veseli smo bili, da nas je jesen obdarila z res toplim in
sončnim dnem za ta letni čas. (Romana Meznarič)
Ljubljana, 16. september 2023
Zbrali smo se v parku Tivoli. Pričakala nas je fizioterapevtka ZVC ZD Vič -
Rudnik gospa Jahnavi Vaishnav. Sponzor »Zavarovalnica Triglav« nam je podaril
palice za nordijsko hojo in gospa Jahnavi nam je razložila pomen nordijske hoje
za telo in duha. Začeli smo z ogrevanjem in potem smo po korakih osvajali pravilno
nordijsko hojo v čudovitem okolju parka Tivoli. Pot nas je vodila mimo prenovljene
Švicarije. Gostišče spominja na alpsko hišo in zato so ji nadeli ime Švicarija.
Nadalje nas je pot vodila mimo Tivolskega gradu. Zgradbe z bogato zgodovino
bogatijo Tivolski park. Nešteto poti je speljano čez park in ena lepših je
Plečnikova promenada. Naj omenim še Jesenkovo pot, ki je poimenovana po
botaniku in genetiku Franu Jesenku. Začne se nad sankališčem in konča za
Tivolskim gradom, kjer nas je vodila naša pot. Pridno smo osvajali veščine
nordijske hoje pod budnim očesom in napotki naše vaditeljice. Pot smo končali
pod Tivolskim gradom z skupinsko fotografijo ob slovitih litoželeznih psih.
Izdelal jih je kipar Anton Dominik Fernkom leta 1870. Zasnoval jih je skrajno
natančno in realistično, pri tem pa pozabil na jezike. Zahvalili smo se vaditeljici
in se odpravili na Tromostovje. Pred Prešernovim spomenikom je ob dnevu krvnih
bolezni naše društvo mimoidoče ozaveščalo o krvnih boleznih. Sledilo je
društveno kosilo. Po kosilu smo se sprehodili čez ljubljansko tržnico do
lutkovnega gledališča. Z vzpenjačo smo se zapeljali na Ljubljanski grad.
Najbolj vztrajni so se podali na grad peš. Grajski hrib nas je nagradil s
čudovitim razgledom na Ljubljano. Sledil je ogled grajskega obzidja in zaslužen
počitek ob kavici. Dan smo zaključili pozno popoldne in se podali proti domu. V
večernem času pa smo po Sloveniji lahko opazovali v rdeče osvetljene mostove,
gradove, stopnišča, oboke v podporo krvnim boleznim, vse z sloganom »Osvetlimo
rdeče skupaj premagajmo krvne bolezni«.(Romana Meznarič)
Novo mesto, 10. junij 2023
Letošnje leto smo dan društva doživeli v popolnoma novi izvedbi. Športni del smo začeli razdeljeni v dve skupini. Pohoda po Machovi poti se je udeležila večja skupina pohodnih navdušencev. Druga, manjša skupina, pa se je udeležila bowlanja v hotelu Dolenjc. Vsako gibanje je dobrodošlo, smo poudarili ob zaključku našega dneva.
Pohod je potekal po poti, ki je poimenovana po Johannu Machu.
Na Machovem hribu je gojil azijskega svilnatega prelca Jamamaja. Eden od
njegovih otrok je bil Ernst Mach, znan kot fizik, po katerem se je poimenovala
enota za nadzvočno hitrost. Družina ,ki živi na ozemlju, ki je bilo nekoč v
lasti družine Mach, je ohranila skozi štiri generacije veliko snovne in nesnovne
dediščine. Tisti, ki so svoje mišice aktivirali na bowlanju, so aktivno igrali
dve uri. Hkrati so se prijetno družili in zabavali.
Po zaključku športnih aktivnostih je sledilo kosilo. Nadaljevali smo naš dan s predstavitvijo vodnika za zdrav življenjski slog z naslovom »Prehrana in gibanje gresta z roko v roki«. O gibanju in izdaji novega vodnika, nam je nekaj besed namenila naša predsednica Jožica Filipčič. Vodnik je nastal s sodelovanjem dveh: Aljoše Kuzmanovskega iz kliničnega oddelka UKC Ljubljana, kliničnega dietetika in Blaženke Kranjec diplomirane dietetičarke iz Centra za krepitev zdravja Brežice, ZD Brežice. Slednja nam je spregovorila o pomenu zdrave prehrane in predstavila normative, ki pripomorejo k ohranjanju zdravega telesa.
Sledil je ogled muzejske zbirke IMV vozil in prikolic v Novem mestu. Bogata zgodovina podjetja, ki seže v začetek leta 1954 in njen razvoj pod vodstvom gospoda Jurija Levičnika, se je zapisalo v zgodovino razvoja podjetja, ki je z leti spreminjalo ime in tudi izdelavo vozil ter prikolic. Prilagajanje in razvoj sta prinesla podjetju svetovno slavo. Z ogledom smo zaključili naš dan društva z res pestrim dogajanjem. (Romana Meznarič)
Kočevje, 20. maj 2023
Ob prihodu v Kočevje so nas presenetile dežne kaplje, vendar so pred začetkom pohoda izginile. Splet lepih in srčnih dogodkov nam je to pot naklonil vodičko. Gospa Ana nas je popeljala čez mesto, mimo cerkve sv. Jerneja in vrsto spominskih obeležij. Forma Viva lesenih skulptur, vodnjak na trgu sv. Jerneja z bronastim kipom Deklica s piščalko, ki je delo domačega umetnika Staneta Jarma. Omembe vreden je tudi Karlov most. To je kamniti most s tremi loki in povezuje dva bregova reke Rinže. Znamenitost, ki je sledila žal Kočevju ni v ponos. Tovarna Melamin ima žalostno zgodbo. Pred njo stoji obeležje umrlim v eksploziji. Nadaljevali smo do jezera, ki je bil nekoč dnevni kop premoga. Ko so prenehali kopati, ga je potok, ki se je stekal vanj napolnil in tako je nastalo Kočevsko jezero. Danes se v njem kopajo, vozijo s čolni in supajo. Okoli jezera je speljana pot za sprehode. Tudi mi smo naredili krog okoli njega. Ob jezeru smo naredili kratek postanek, pojedli malico iz nahrbtnika in bili deležni pripovedi domačina o življenju, ko je tu bil rudniški kop premoga. Nadaljevali smo našo pot med neobdelanimi polji in zapuščenimi travniki do pokopališča. S prižigom sveče smo se spomnili naše ustanovne članice Erike Pertinač. Sledilo je še nekaj ovinkov čez mesto in vrnili smo se na zborno mesto. Prehodili smo 8 km. Zahvalili smo se gospe Ani za vodenje po zgodovinsko bogatem Kočevju. V upanju, da se še kdaj srečamo smo se poslovili in zaključili naš majski pohod. (Romana Meznarič)
Celovec, 13. maj 2023
13. maja 2023 se nas je petdeset članov Društva bolnikov s
krvnimi boleznimi Slovenije udeležilo strokovne ekskurzije po avstrijski
Koroški. Iz Ljubljane smo zjutraj krenili
z avtobusom v smeri mejnega prehoda Ljubelj. Uživali smo v slikoviti vožnji po
gorski pokrajini Karavank in krajinskega parka Čepa ter mimo Borovelj do
Celovca. V Celovcu smo si ogledali
zgodovinsko jedro mesta in se sprehodili po mestnih trgih ter spoznavali glavne
znamenitosti koroške prestolnice. Uživali smo v pitju kavice na trgu in v
poslušanju utripa mesta. Izlet smo nadaljevali proti
Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali Vojvodski prestol, ki je bil domnevno
narejen v 9. stoletju. Imel je pomembno vlogo v tretjem delu obreda
ustoličevanja koroških vojvod in
predstavlja simbol nekdanje svobodne karantanske kneževine. Naprej nas je pot peljala
mimo številnih lepih mest in vasic ob največjem jezeru na avstrijskem Koroškem
– VRBSKEM jezeru. Po avstrijski Koroški in njeni osupljivi jezerski pokrajini
smo imeli priložnost edinstvenega panoramskega razgleda z najvišjega lesenega
razglednega stolpa na svetu. Razglednega
stolpa Pyramidenkogel na Jedvovci, ki velja za najlepšo razgledno točko avstrijske
Koroške. Po tem prečudovitem doživetju
smo za zaključek obiskali še slovito in slikovito romarsko svetišče Otok ob
Vrbskem jezeru (Marija na Otoku), ki je igral pomembno vlogo ob
pokristjanjevanju karantanskih Slovanov. Prečudovit dan, poln lepih vtisov, prijetnih
trenutkov in druženja, smo zaključili z okusno večerjo v
prijaznem gostišču. (Darja Kranjčič)
Brežice, 22. april 2023
Dan smo pričeli loviti v jutranjih urah v Centru za krepitev zdravja v Brežicah. Prijazni sodelavci Zdravstvenega doma Brežice so nam predstavili pasti sladkorja in nezdravega prehranjevanja ter nam izmerili krvni sladkor in pritisk. Kako pomembno je duševno zdravje in gibanje za preprečevanje nastanka bolezni oziroma ohranjanja zdravja smo poslušali na predavanju mag. psihologa Ivana Jakovljevića. Na tem področju nam lahko koristi priročnik NIJZ z naslovom TEHNIKE SPROŠČANJA. Za konec pa smo na testih premagovali ovire, kjer so nam z določenimi parametri izmerili telesno zmogljivost. 22. april je svetovni dan Zemlje, po uspešnem delu v Centru za krepitev zdravja smo odšli raziskovati mesto Brežice. Naše popotovanje smo pričeli na severnem delu mesta, pri cerkvi Sv. Roka, zaveznika obrtnikov, ki goduje 16. avgusta. Cerkvica, ki je bila zgrajena v 18. stoletju kot opomnik na kugo, ki je pustošila tudi v teh krajih. Nadaljevali smo proti centru mesta in se ustavili pri Gimnaziji Brežice, nekoč frančiškanskem samostanu. Frančiščkani so močno zaznamovali te kraje, saj se je s prihodom let-teh v te kraje začelo razvijati šolstvo, močno pa so vplivali tudi na kulturo in socialo v teh krajih. Obelisk zmage 1991, spomenik, postavljen ob 30. letnici osamosvojitve Slovenije, stoji neposredno ob Kulturnem domu Brežice. Pot nas je nato vodila do Nemškega doma v Brežicah, impozantno stavbo ob vstopu v center mesta. Le-ta spominja na obdobje bojev med brežiškimi Slovenci in brežiškimi Nemci. V neposredni bližini, na Cesti prvih borcev, je bil nasproti Nemškega doma postavljen še Narodni dom, kjer se je skozi zgodovino krepila slovenska narodna zavest. Ustavili smo se še pred cerkvijo Sv. Lovrenca, župnijske cerkve, zgrajene v romarskem slogu. Nato se je pred nami odprl pogled na Grad Brežice, kjer danes domuje Posavski muzej Brežice. Z dvigom pogleda se je pred nami na brežičku nad mestom odprl pogled na cerkev Sv. Vida. Sv. Vid oziroma Šentvid, kot ga imenujejo domačini, je priljubljena pohodna točka za Brežičane. Po sprehodu po glavni ulici smo zavili mimo občine Brežce proti Vodovodnemu stolpu, ki je danes v štirih nadstropjih moderno urejen vodni stolp za sprejem obiskovalcev. Skozi predstavitve po nadstropjih obiskovalec spoznava pomen stolpa v preteklosti, način oskrbe z vodo v mestu in okolici skozi čas, predstavi tudi ostale stolpe v svetu in na koncu še nagradi obiskovalca na najvišji točki s prekrasnim pogledom na mesto in okolico. Prekrasen sončen dan smo končali z druženjem v prijetnem ambientu. Spoznali smo še en majhen košček Slovenije, se ob tem družili, izmenjali marsikatero izkušnjo in z gibanjem naredili nekaj dobrega za svoje telo. (Mojca Lubšina)
Metlika, 25. marec 2023
"Kakšno bo danes vreme?" ... "Takšno kot jaz želim."
In takšno vreme je tudi bilo. Kljub spreminjajočemu se vremenu, od sonca do vetra do dežja, je bilo vreme takšno kot smo si pohodniki, člani Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, sami pričarali. V zraku je bilo čutiti samo pozitivno energijo in tudi tako močan naliv dežja ni mogel spremeniti dobrega razpoloženja, ki je vladal med vsemi udeleženci tokratnega pohoda. Pričetek poti smo imeli v kraju Radovica (pri Metliki) v Beli krajini. Vzpenjali smo se predvsem po gozdni poti, ki je tudi markirana kot planinska pot. Ob drevesih po poti so nas opozarjale table z napisi različnih drevesnih vrst. Seveda ni manjkalo spomladanski znanilcev, predvsem trobentic, ki so nase opozarjale s svojo zlato rumeno barvo na travnatih in gozdnih površinah. Zanimivost na poti so bili tudi domači vodnjaki, ki opominjajo na preteklost. Po uri in pol hoda smo prispeli na Krašnji vrh. Na jasi je Planinsko društvo Metlika postavilo 17-metrski razgledni stolp, od koder pogled sega na celotno Belo Krajino. Toplota src Belokranjcev se je zopet pokazala z njihovo dobrodošlico in ustrežljivostjo. V toplem Planinskem domu so nam postregli z belokranjsko pogačo in domačo kapljico.Preprostost, dobro srce in dobra volja naj bodo še naprej vodilo na vseh naslednjih poteh! (Mojca Lubšina)
Bled, 18. februar 2023
Za fenruarski društveni pohod smo se dobili na Bledu. Gordana: Spet je bil en lep, prijeten pohod v čudoviti družbi. Tako veseli in nasmejani smo bili, da nam je na koncu še sonček malce pomežiknil izza oblakov.
Velenje, 21. januar 2023
Danes, na SVETOVNI DAN OBJEMOV, je bil organiziran prvi letošnji pohod okoli Velenjskega in Škalskega jezera. Pohod je bil ob sicer hladnem, vetrovnem vremenu, vendar v družbi toplih in srčnih ljudi. Na poti okoli jezer smo naleteli na družino labodov, poslušali glasno čivkanje ptic, skritih v gostih vejah dreves, sledili tablam s poučno vsebino o ribah, sadnem drevju, in ostalih naravnih danostih, ki jih najdemo v okolici. Pohod je bil sproščujoč in poučen. Kar pa je najbolj pomembno – topla energija pohodnikov, ki je segrela tudi ozračje, ki je bilo hladno in na momente vetrovno.In še za konec: »Objem nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja« Zato podarjajmo objeme, saj nas nič ne stanejo, ogrejejo pa vsakega, ki ga prejme in tudi tistega, ki ga podari! (Mojca Lubšina)
Maribor, 17. december 2022
Decembra je Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije še zadnjič letos organiziralo pohod. Tokrat smo se zbrali v Mariboru pri Treh ribnikih. Zaradi slabega vremena smo pot malo skrajšali in se po vzponu na Piramido podali okoli Treh ribnikov ter naš pohod končali z ogledom prazničnega Maribora.
Ob Kamniški Bistrici med Domžalami in Homcem, 28. september 2022
Ob Evropskem tednu športa in ob zaključku Meseca krvnih bolezni je Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije 28. septembra 2022 organiziralo "Sprehod v rdečem" ob Kamniški Bistrici med Domžalami in Homcem.
Žiri, 15. oktober 2022
Mrzli vrh nad Žirmi nas je na oktobrskem društvenem pohodu kar pošteno ogrel, saj smo premagali več kot 500 metrov višinske razlike in naredili več kot 20.000 korakov. Bili smo v prelepi naravi in prijetni družbi. Iskrena hvala Martini in Stanetu za vso požrtvovalno podporo, odlično vodenje in pristno gostoljubje.
Rakitna, 11. junij 2022
Člani in članice Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije smo se 11. 6. 2022 zbrali na društvenem pikniku v Lovskem domu pri Rakitni. Ob dobri hrani iz žara in okusnem golažu, ter dobri pijači, smo se skupaj poveselili ob Dnevu društva. Ob raznih igrah na prostem in plesu nam je dan prehitro minil. Zahvaljujemo se Marjanu in Rozi Šivic za odličen golaž. (Urša U.)
Preserje, 11. junij 2022
Gradiško jezero, 21. maj 2022
Članice in člani Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije smo se 21. maja 2022 odpravili na pohod okoli Gradiškega jezera in se vzpeli do cerkve Svetega Mohorja na Mohorjevem hribu. Pot nas je s parkirišča vodila ob jezeru, kjer smo nato na polovici poti okoli jezera zavili proti vasi Prikrnica, ter od tu nadaljevali do cilja - cerkve Svetega Mohorja. Tu se nam je odprl prelep razgled proti Limbarski gori in vse do Alp. Po postanku in okrepčilu iz nahrbtnika smo se vrnili nazaj do parkirišča pri Gradiškem jezeru. Tako smo v treh urah prehodili dobrih 10 kilometrov in naredili nekaj dobrega za naše zdravje.
Sežana, Štanjel, 7. maj 2022
Članice in člani Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije smo 7. maja 2022 preživeli na strokovni ekskurziji z delavnicami o tehnikah sproščanja in dejavnikih tveganja ter si ogledali botanični vrt v Sežani in Ferrarijev vrt v Štanjelu. Po avtobusni vožnji iz Ljubljane do Sežane smo v prostorih botaničnega vrta ob vili Mirsasso v Sežani dan začeli z delavnico o tehnikah sproščanja, kamor sodijo dihalne vaje, postopno mišično sproščanje in vizualizacija pomirjujočega kraja. Koristna je uporaba priročnika Tehnike sporščanja. Vsi udeleženci smo imeli priložnost meritve saturacije in hemoglobina. Sledil je voden ogled vrta, ki je nastal ob letni rezidenci rodbine Scaramago, ki se od leta 1848 imenuje Vila Mirasasso. Okrepčali smo se v kraški vasici Avber, nato pa se zaustavili še za ogled slikovitega naselja Štanjela s Ferrarijevem vrtom. Vremensko spremeljivo soboto je spremljala dobra volja, pa tudi Matjaževa harmonika, ob kateri se je tudi pelo in plesalo.
Ljubljana, 16. oktober 2021
Ob letošnjem svetovnem dnevu hoje smo v okviru društvenega programa spodbujanja zdravega življenjskega sloga v sodelovanju z zdravstvenim osebjem Zdravstvenega doma Ljubljana Vič Rudnik opravili preizkus hoje na 2 kilometra. S hojo po Poti spominov in tovarištva smo začeli društveno pohodniško sezono 2021/22 in upamo, da jo zaradi epidemije ne bo potrebno prekinjati.
Vrba, 15. februar 20120
Februarski društveni pohod, 15. februarja 2020, smo začeli v Vrbi in prehodili pot kulturne dediščine: hoja v lepem okolju pod Karavankami, spoznavanje bogate kulture, veliko pogovorov, smeha in optimizma ... vse ob odlični organizacijski podpori naše Slavice in Marjana.
V Vrbi smo doživeli zanimivo in zelo duhovito predstavitev Prešernove rojstne hiše in časa, v katerem je Prešeren živel. Marjan nam je omogočil ogled tudi notranjosti znamenite cerkvice Sv. Marka: “… pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval – svet' Marka”. V bližnji Breznici smo si ob cerkvi Žalosten matere božje ogledali Plečnikov spomenik padlim v 1. svetovni vojni in se podali do Janševega čebelnjaka, nato pa do Finžgarjeve rojstne hiše v Doslavčah. V Rodinah smo naredili postanek in prijazni lastniki brunarice so nam postregli z dopoldansko kavo. V Rodinah smo se spomnili še Janeza Jalna, nato pa se podali nazaj proti Vrbi. Februarsko pohodniško druženje smo nadaljevali ob društveni malici v Žirovnici. Hvala Slavici in Marjanu za to posebno kulturno izkušnjo.
Krško, 21. december 2019
Najbolj vztrajni pohodniki Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije so tretjo soboto v decembru zaključili še zadnjo letošnjo društveno aktivnost: decembrsko skupno hojo od Krškega do Brestanice. Vreme res ni bilo najbolj prijazno, vendar smo se še enkrat odrezali z vztrajnostjo: pravi borci in pravi zmagovalci. Hvala Romani, Jožici in ostalim za organizacijsko podporo ter vsem za udeležbo in dobro voljo.
Rimske Toplice, 19. oktober 2019
Ob letošnjem svetovnem dnevu hoje smo oktobrsko društveno pohodniško druženje v Rimskih Toplicah obogatili s preizkusom hoje na 2 km. Preizkus hoje smo opravili na Ruski stezi, ki so jo v kopališkem parku z eksotičnimi drevesi (sekvoje, čuge, ciprese, tise, cedre itd.) med prvo svetovno vojno izgradili ruski umetniki. Po preizkusu smo imeli delavnico o telesni drži in ravnotežju ter predavanje o zdravem življenjskem slogu. Za premagovanje stresa so nam svetovali priročnik Tehnike sproščanja, ki je dostopen na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Hvala Majdi in Lidiji iz ZD Laško za strokovno izvedbo programa in Jožici za organizacijsko podporo.
Ljubljana, 21. september 2018
Ob Dnevu krvnih bolezni 2019 smo v soboto 21. septembra s sprehodom po Ljubljani začeli društveno pohodniško sezono 2019/20. Vodilna tema prvega druženja ob hoji v tej sezoni je bila zelo sporočilna: "PREMOSTIMO PREMOSTLJIVO". Sprehodili smo se do najlepših ljubljanskih mostov in o njih izvedeli mnogo zanimivega. Zgodbe ljubljanskih mostov sta nam pripravila Majda in Mirko Pregl. Sprehod smo začeli na najlepšem in najbolj poznanem ljubljanskem mostu oz. mostovju - Tromostovju, ki mu je današnjo podobo dal Jože Plečnik leta 1932. Sprehodili smo se mimo Ribje brvi, Šuštarskega in Šentjakobskega mosta, do mosta Hradeckega, pri Prulskem mostu pa smo s pogledom na Špico smer našega sprehoda obrnili. Vrnili smo se do Tromostovja in na desnem bregu Ljubljanice sprehod nadaljevali do Mesarskega mosta s pogledom na Zmajski most. Majda in Mirko stan nam pripravila res prijeten, zanimiv in poučen sobotni sprehod. Najlepša hvala za to zelo posebno doživetje.
Rakitna, 15. junij 2019
Dan društva - Rakitna 2019 - smo preživeli na popoldanskem pikniku v veseli družbi, ob prijetnih pogovorih, divjačinskem golažu, dobrotah z žara, slastnih slaščicah, balinanju, srečelovu, pesemi, smehu in harmoniki. Posebna zahvala gre Rozi in Marjanu ter Alenki in Jožici, hvala vsem ostalim, ki ste vsak po svojih močeh pripomogli, da smo tako lepo praznovali 24. rojstni dan društva.
Rakitna, 15. junij 2019
S sobotnim junijskim pohodom na Rakitni smo pod vodstvom domačinke gospe Majde prehodili in spoznali gozdno učno pot od jezera na Rakitni do ostankov obrambnega zidu iz 3. stoletja. Spoznali smo veliko o Rakitni, njeni naravi, rakiškem jambora, rimskem zidu ... Pohodniško sezono 2018/19 smo sklenili s piknikom ob Dnevu društva 2019 pri Lovskem domu Rakitna. Hvala Rozi za soorganizacijo pohoda in seveda vodički Majdi za odlično vodenje ter članici Lenki za dodatno predstavitev Rimskega limesa. S tem prijetnim pohodom in spoznavanjem Rakitne smo zaključili pohodniško sezono 2018/19. Z društvenimi pohodi začnemo ponovno septembra. Ne pozabite na hojo tudi med počitnicami.
Prekmurje, 1. junij 2019
Na pomladansko društveno druženje in celodnevni izlet smo se 1. junija 2019 odpravili v Prekmurje. V Gornji Radgoni smo si kar za začetek ogledali Dom penin in spoznali postopek priprave penin ter doživeli vinske okuse te pokrajine. V zdravilišču Radenci smo si ogledali vrelec mineralne vode Radenska in spoznali zgodovino polnjenja te zelo posebne vode. V Lipovcih so nam predstavili izdelke iz slame, spretnost izdelovanja in zgodovino te ljudske umetnosti. Doživeli smo otok ljubezni na Muri ter vožnjo z brodom, ogledali smo si film in edini delujoči mlin na Muri. Sprehodili smo se tudi do Bukovniškega jezera, začutili energijo tega kraja in vrelec zdravilne vode. Spomladansko druženje smo sklenili s kosilom v gostišču Puhan. Zahvala šoferju Stanku in vodiču Saši ter članicama društva Jožici in Alenki, ki sta vse skupaj v društvu koordinirali, Gorazdu pa za fotograski zapis tega društvenega druženja.
Krmelj in Tržišče, 11. maj 2019
Lepo majniško soboto smo preživeli na pohodu okoli Tržišča in Krmelja na Dolenjskem. Dobili smo se na železniški postaji Tržišče, ob železniški progi, ki je lani praznovala sto letnico izgradnje. Napotili smo se proti naselju Polje, in se zaustavili na nekdanjem dnevnem kopu premoga, kjer je danes ribnik. Gospod Levstik nam je predstavil Krmelj in 153-letno zgodovino premogovništva v teh krajih. V Krmelj nas je pospremila nekdanja ravnateljica gospa Hočevar in nam predstavila čas okupacijske meje med Italijo in Nemčijo, ki smo jo na našem pohodu prečkali kar štirikrat. Naše zadnje postajališče pa je bilo rastišče rumenega sleča (Azaleja pontica) Vrhek pri Tržišču. To je eno od rekih naravnih rastišč te rastline v Sloveniji, ki navdušuje z lepimi rumenimi in dišečimi cvetovi. Hvala vsem za lepo druženje, predvsem pa Boži in Martinu za okuse Dolenjske in odlično organizacijsko podporo.
Vremščica, 13. april 2019
Za cilj aprilskega društvenega pohoda smo si zadali Vremščico (1027 m), ki je s svojimi položnimi pobočji primerna tudi za tiste z manj moči. Gora navdušuje z naravo in z lepimi pogledi vse naokrog. Najbolj vztrajni smo v vetrovnem dnevu osvojili vrh in ob cerkvici Sv. Urbana dočakali tudi sonce, ki je premagal sivino dneva. Prehodili smo več kot 20.000 korakov in več kot 400 metrov višine, se veliko pogovarjali in se spomnili Franeta. Hvala Marjani, Kristini in Anici za vso organizacijsko podporo, ogled Centra za sonaravno rekultiviranje ter vse lokalne dobrote.
Machova pohodna pot, 23. marec 2019
Marčevski društveni pohod po Machovi pohodni poti od Malega do Velikega Slatnika je bil nekaj posebnega, udeležilo se ga je rekordno veliko pohodnikov. Ob vodniku Miranu smo spoznavali imenitno zgodbo o rodbini Mach, uživali v soncu in mehki dolenjski pokrajini - najbolj veseli slovenski regiji. Pot smo začeli v Malem Slatniku pri gostilni Štefan, kjer smo našo krožno pot na društveni malici po koncu pohoda tudi zaključili. Prijetna gozdna pot z le nekaj manjšimi vzpetinami nas je vodila mimo zanimivosti, povezane z Trdinovimi bajkami in povestmi o Gorjancih ter o rodbini Mach, ki je leta 1862 na Velikem Slatniku kupila večje posestvo. Na Machovem hribu je gojil sviloprejko, do takrat pri nas neznanega metulja, azijskega svilnatega prelca jamamaja. Njegov sin Ernest je bil znanstvenik, fizik in filozof svetovnega slovesa. Po njem se med drugim imenuje tudi Machovo število, ki ga običajno uporabljamo za opis hitrosti letal. Med potjo smo se v Velikem Slatniku zaustavili na domačili, kjer je nekoč stala gaščina rodbine Mach. Obiskali smo tudi grob očeta Johanna in matere Josephine. Pot ob meandrih Slatenskega potoka s številnimi kraškimi izviri je bila prava sprostitev za telo in dušo. Hvala vsem za pokušino dolenjskih dobrot in velika hvala Tatjani in Milanu za odlično organizacijsko podporo.
Jamnik nad Kropo, 16. februar 2019
Zbrali smo se pri Slovenski peči nad Kropo, pri talilni peči iz 14. stoletja, najstarejši v Sloveniji in eni najstarejših ohranjenih talilnih peči v Evropi. Slavica in Marjan sta poskrbela za raznovrstne sladke dobrote pred začetkom pohoda, da je bil vzpon po pobočju gozdne planote Jelovice lažji. Nad Slovensko pečjo se odpira lep pogled na železarsko in kovaško Kropo, kateri ime daje potok Kroparica, ki se v času deževja peni kakor »krop«. Po nekaj sto višinskih metrih nas je obsijalo sonce in odprl pogled proti Jamniku (831 m), proti našemu tokratnemu pohodniškemu cilju. Jamnik slovi kot ena najlepših razglednih točk na Gorenjskem in tudi nas ni razočaral, Gorenjska nam je bila res kot na dlani. Cerkvica sv. Primoža in Felicijana na Jamniku se prvič omenja leta 1501, njen zvonik pa je iz leta 1759. Doživeli smo tudi lepoto njene notranjosti, freske mojstra Bolfganga iz začetka 16. stoletja, in mogoče tudi neko posebno energijo tega kraja in svetišča. Sv. Primož in Felicijan, rimska mučeniška brata iz časov cesarja Dioklecijana, sta namreč zavetnika zdravilišč, zdravilnih virov zemeljske energije in zdravilnih izvirov. Jamnik je nedvomno poseben kraj in mogoče o tem govori tudi najden primerek "kačaste" smreke, redke mutacije navadne smreke, ki jih je v Sloveniji menda najdenih le osem. Ob povratku v dolino smo s pripovedjo domačina bolje spoznali še Kropo, vse tja do gostilne pri Jarmu, kjer se je ob zahvali Slavici in Marjanu za izjemno soorganizacijo pohoda naše druženje nadaljevalo ob skupinski društveni malici.
Domžale, 19. januar 2019
Za januarski društveni pohod smo izbrali zeleno os ob Kamniški Bistrici, prijetno sprehajalno pot od Domžal do Homškega hriba. Sprehajalna pot "Zelena os" poteka od južnega do severnega dela Domžal, mimo vznožja Homškega hriba in naprej vse do Arboretuma Volčji Potok. Za naš cilj smo si izbrali osamelec sredi polja - Homški hrib, ki mu mnogi rečejo kar "mala Šmarna gora". Homški hrib s cerkvijo Marijinega rojstva, delom arhitekta Gregorja Mačka, je bil nekoč priljubljen romarski kraj. Na Homškem hribu sta nas prijazno sprejela predsednik "Kulturnega društva Jože Gostič" gospod Borut Jenko in župnik župnije Homec gospod Gašper Mauko. Predstavila sta nam zanimivo zgodovino ter nam zelo obogtila druženje. Naša Tina in Igor sta sta odlično sooorganizirala naše druženje, ki nam je kljub sivini neba razvedrilo duha in razgibalo telo. Hvala Tini in Igorju.